»So svojstvene mojstrovine, ki gledalca z lahkoto zapeljejo na pot, Jakšetov način izraza pa temelji na jasno prepoznavni figuralnosti, a hoteno nerazjasnjenih figurah. Z nevsakdanjimi uprizoritvami dogodkov, brezčasnih stanj v nenavadnih okoljih delujejo Jakšetove slike kot nekakšna psihedelična imaginacija.«
»Specifika je v tem, predvsem v odprtosti kolorita, barvitosti, v odprtosti linije, se pravi ležernosti, ki jo nosi sredozemski način življenja. Skratka svetloba je tista, ki je ključna. Kako opredeliti svetlobo? Zelo težko.«
»Vleče me monokrono slikarstvo, preprosto, revno, minimalnih barv, ampak ta monokromija nastane, ne samo v dveh barvah, ampak spodaj so različne koloristične zasnove, ki jih potem prekriješ in sevajo skozi.«
»Zame je značilno, da zapisujem neke določene trenutke. Moje delo je neki dnevnik. Ni ne vem kam treba iti ali doživeti, da prenesem to v grafiko. Na primer motiv, ki sem ga uporabil, je bil čisto navaden predal, ki sem ga odprl v pisalni mizi z vsemi stvarmi noter, in to se mi je zdelo že zanimivo, da vse skupaj obdelam grafično.«
